Pokojninska reforma aktualne vlade uresničuje koncept pokojninske reforme prejšnje, Janševe vlade. Formule in pogoje, po katerih se določajo višine pokojnin in pogoje, kdaj do pokojnine lahko pridemo, preoblikuje tako, da bomo delali dlje in za slabše pokojnine.
Cilj je varčevanje na ljudeh: politična in ekonomska oblast želi, da gre za pokojnine manj denarja, kot bi ga moralo iti z namenom, da se financira že tako rekordne dobičke kapitala ter prav tako rekordni proračun za orožje Nato pakta.
Za orožje se je denar našel. Za dobičke in bogate tudi. Toda za delavce in upokojence?
Mi, socialisti! smo na strani delavcev in upokojencev.
Kako pokojninska reforma varčuje na delavcih in upokojencih?
Obseg javnih izdatkov za pokojnine znaša 11,3% BDP, vsled staranja prebivalstva pa bi se v prihodnje povzpel na slabih 14% BDP. Cilj pokojninske reforme je omejevanje financiranja pokojnin na 11% BDP oziroma rez v obsegu okoli 2,5% BDP. V absolutnih številkah to pomeni, da vlada želi na upokojencih prihraniti čez 2 milijardi evrov na leto, upoštevaje trenutni obseg BDP. To želi doseči na tri načine.
Pokojninska reforma dviguje upokojitveno starost
•
Trenutna ureditev: v pokoj se lahko odpraviš s 40. leti delovne dobe in 60. letom starosti. Če polne dobe ne dosežeš prej, se lahko upokojiš z dopolnjenim 65. letom starosti.
•
Po novem: delali bomo do 62. oziroma 67. leta starosti.
•
Obseg varčevalnega reza: 0,5% BDP. Upokojitvena starost se dviguje za dve leti, pokojnino pa bomo prejemali dve leti manj.
Pokojninska reforma za izračun pokojnine šteje tudi leta slabih plač
•
Trenutna ureditev: ob upokojitvi se ti pokojnina odmeri kot 63,5% od povprečja 24. zaporednih let z najboljšo plačo.
•
Po novem: ob upokojitvi se ti pokojnina odmeri kot 70% od povprečja vseh 40. let minus 5 let z najslabšo plačo
•
Obseg varčevalnega reza: podaljašnje referenčnega obdobja znižuje izdatke za 0,6% BDP, dvig odmernega odstotka jih povečuje za 0,4% BDP; razlika je rez v višini 0,2% BDP. Višji odmerni odstotek varčevalne učinke referenčnega obdobja omili, a ne odpravi, leta slabih plač višino pokojnine zbijajo bolj, kot jo odmerni odstotek popravlja.
Pokojninska reforma omejuje usklajevanje pokojnin s stroški življenja
•
Trenutna ureditev: pokojnina se letno usklajujejo za znesek, v 40% izračunan iz inflacije in 60% iz rasti plač.
•
Po novem: pokojnina se letno usklajuje za znesek, v 80% izračunan iz inflacije in 20% iz rasti plač.
•
Obseg varčevalnega reza: po koncu prehodnega obdobja to pomeni znižanje izdatkov za pokojnine med 1,5% in 1,7% BDP. Povprečne bruto plače praviloma rastejo okoli 1,2 odstotne točke hitreje od inflacije, zato bo uskladitev po novem še povečala zaostajanje pokojnin za plačami. Če je upokojenec ob upokojitvi prejemal pokojnino v višini 70% povprečne plače, bo njegova pokojnina po 20 letih znašala le še 53 %. Višina pokojnine bo iz leta v leto padala.
Mit o demografiji in nujnosti varčevanja
Oblast pravi, da pokojninske reforme potrebujemo, ker se prebivalstvo stara in je upokojencev več, delovno aktivnih prebivalcev pa manj. Drži sicer, da se prebivalstvo stara, a zakaj naj za dodatne pokojnine plačujejo ravno delavci in upokojenci? Zakaj ne bi plačali banke in korporacije, lastniki in menedžerji, ki si lastijo več in več ustvarjenega bogastva?
Da na delavcih in upokojencih pokojninske reforme varčujejo, ker se prebivalstvo stara je mit, s katerim oblast poskuša prikriti resnico razredne, kapitalistične družbe: delamo naj več in za slabše pokojnine, da bodo dobički lažje naraščali in država lažje kupovala orožje Nato pakta. Podatki to potrjujejo.
•
Minus v pokojninski blagajni ustvarjajo delodajalci s prenizki prispevki
Leta 1996 so se praktično prepolovili prispevki delodajalcev, ki so prej polnili pokojninsko blagajno in financirali pokojnine. Zaradi nepošteno nizkih prispevkov pokojninska blagajna danes izgubi 1,6 milijarde evrov vsako leto, ki bi morali v financiranje pokojnin.
•
V pokojnine že sedaj investiramo manj kot zmoremo in bi morali
Pokojninska blagajna ni nevzdržna celo, če upoštevamo prenizke prispevke delodajalcev. Slovenija za pokojnine namenja dobrih 11% BDP, toda razvite države s podobno demografsko strukturo za pokojnine namenjajo veliko več. Italija v pokojnine investira 16,2% BDP, Avstrija 15% BDP, z drugimi razvitimi evropskimi državami je podobno.
•
Razmerje med upokojenci in delovno aktivnimi se izboljšuje
Za vsakega prejemnika pokojnin je delovno aktivnih 1,55 prebivalca. Leta 2013 je bilo to razmerje 1,38, leta 2000 pa 1,8. Celo, če vzdržnost pokojninske blagajne razumemo v odnosu med delovno aktivnimi in upokojenimi prebivalci, se je ta okrepila, ne ošibila.
•
Delo ustvari več kot dovolj za pokojnine, a si bogastvo prilašča kapital
V lanskem letu je čisti dobiček kapitala znašal 6,7 milijarde evrov; iz leta v leto se skovito povečuje, še štiri leta nazaj je znašal “le” 4,6 milijarde. Bogastvo najbogatejših Slovencev se je v zadnjem letu povečalo približno za petino, banke pa so zabeležile milijardo čistega presežka.
•
Država ima več kot dovolj za pokojnine, a zapravlja za orožje
Aktualna vlada je najbolj orožarska vlada v zgodovini države. Natu pakta nas je zavezala, da trošenje za vojskovanje v naslednjih nekaj letih dvignemo na 5% BDP oziroma na skoraj 4 milijarde evrov letno.